Razširjenost alergij se po vsem svetu veča. Danes ima že skoraj 20% vsega svetovnega prebivalstva ali četrtina mladih katero od alergijskih obolenj kože ali dihal. Alergija je preobčutljivost telesa za telesu tuje snovi. Le- te lahko pridejo v telo na različne načine: z zrakom pri dihanju (inhalacijski alergeni), v obliki hrane ali v snoveh, ki povzročijo reakcijo ob stiku (kontaktni alergeni). Oblike alergije so lahko zelo različne. Lahko se pojavi kot nahod, kihanje, pordele oči, kožni izpuščaji ali koprivnica, celo kot želodčno črevesne težave.

Kako nastane
Nastanek alergije je vedno enak, ne glede na to, v kateri obliki se pojavi. Najprej nastopi SENZIBILIZACIJA, to je prvi stik telesa z alergenom, ko telo začne izdelovati protitelesa, ki se pritrdijo na posebne celice v koži in sluznicah- na mastocite. Senzibilizaciji sledi REAKCIJSKA STOPNJA, ko izbruhne alergija ob ponovnem stiku z alergenom. V tej stopnji se alergen sreča s protitelesi pripetimi na mastocite, kjer sproži silovit odziv v obliki sproščanja velikih količin histamina. Posledica sproščanja le-tega je vnetna reakcija-alergija v različnih oblikah in intenzitetah.
Najpogostejši alergeni

• Inhalacijski alergeni: pelodi dreves, trav, plevelov, plesni, hišne in žitne pršice,živalske dlake, moka, lesni prah.
• Kontaktni alergeni: kovine (nikelj), kozmetična sredstva, čistila, olja.
• Alergeni, ki pridejo s hrano: mlečni izdelki, kokošje beljakovine, ribe, raki, lupinarji, orehi, kvas, pivo, konzervansi.

Kako si pomagati?
Edino učinkovito sredstvo je izogibanje alergenom, seveda, če je to mogoče. Sicer pa je potrebno zelo natančno in sistematično samoopazovanje, da človek lahko izdvoji alergogeno snov. Priporoča se tudi obisk zdravnika, ki lahko s predpisovanjem določenih proti alergijskih zdravil bistveno pripomore k izboljšani kvaliteti življenja.