Zdravo življenje
Zdravje je največje bogastvo. Poznamo najrazličnejše načine, da ga obvarujemo ali celo izboljšamo. Zdrav način poveča možnost za dolgo življenje in izboljša njegovo kakovost. Hrana za zdravje Načelo zdrave prehrane je, da uživamo pestro in uravnoteženo hrano. Takšna izbira zagotavlja hranila za rast, ohranitev in obnavljanje tkiv, krvi in življensko pomembnih organov. Pomembno je KAJ in KOLIKO pojemo! Poznamo šest bistvenih sestavin hrane:

OGLJIKOVI HIDRATI:
So glavni telesni vir energije, se hitro absorbirajo. Vsebujejo jih krompir, živila iz žit, sadje, zelenjava... Predstavljali naj bi 55% hranilne vrednosti obrokov.

MAŠČOBE:
So koncentriran vir energije in služijo kot gorivo za telesne kemijske reakcije. Sodelujejo pri tvorbi hormonov, prostaglandinov...Poznamo nasičene in nenasičene maščobe. Prve zvišujejo nivo holesterola in nevarnost za koronarno srčno bolezen, nenasičene - večinoma rastlinske pa so bolj dobrodošle. Vsa čezmerna maščoba se shranjuje pod kožo in povzroča zvišanje telesne teže in debelost. Maščobe naj bi zajemale le 30 % vrednosti obroka.

BELJAKOVINE:
So osnovno gradivo iz katerega so sestavljene naše celice in tkiva. Gre za zaporedje aminokislin, ki jih telesne celice uporabljajo kot zidake za tvorbo novih beljakovin. Meso, perutnina, ribe, jajca in mlečni izdelki zagotavljajo beljakovine z vsemi esencialnimi aminokislinami, ki jih telo samo ne more izdelovati. Imenujemo jih polne beljakovine. Rastlinske beljakovine v jedrcih, grahu, fižolu ter iz žit so delno popolne, ker jim primanjkuje ena ali več esencialnih aminokislin. Beljakovine naj bi predstavljale 15 % obroka.

VITAMINI IN MINERALI:
Vitamini A, vsi B, C, D, E in folijska kislina ter minerali (natrij, kalij, kalcij, magnezij, železo, fluor, cink, selen, baker, jod...) zagotavljajo pravilno delovanje telesnih celic in spodbujajo pridobivanje energije. Večino jih dobimo s hrano.

VLAKNINE:
Prebavni encimi jih ne razgrajujejo. Nimajo hranilne vrednosti, vendar pa so nujne za dobro prebavo. Vlaknine so v žitnih lupinah, sadnih lupinah in v sadnem mesu ter v čvrstih vlaknastih delih zelenjave. Priporočila zdrave prehrane Čez dan naj bi imeli pet obrokov s 3-urnimi presledki, da je preskrba s hranili redna. Prigrizkom med obroki se izogibajte ali pa jih nadomeščajte s svežim sadjem in surovo zelenjavo. Uživajte malo maščob in več vlaknin, še posebej, če imate probleme s telesno težo. Govedino, svinjino, klobase, hrenovke, ki vsebujejo veliko maščob, naj ne bi jedli več kot dvakrat na teden, priporoča se uživanje rib, perutnine, vsaj enkrat na teden pa hrana brez mesa. Uživanje sadja in zelenjave naj bo vsaj dvakrat na dan, saj zagotavlja veliko vitaminov, rudnin ter vlaknin. Rafinirano hrano (beli riž, beli kruh...) zamenjajte z nerafinirano (rjavi riž, polnozrnate žitarice, testenine...). Ocvrta hrana vsebuje veliko maščobe in jo uporabljajte le enkrat na teden, bolje je, da hrano spečete na žaru. Maslo, smetano, neposneto mleko uživajte le občasno, ali pa nadomestite z margarino, jogurtom ali posnetim mlekom. Pijte predvsem vodo in različne razredčene sadno sokove.

Gibanje za življenje Telovadba koristi zdravju. Poveča se učinkovitost srca, pljuč, okrepijo se mišice, kosti, sklepi, polepša postavo, držo, lajša bolečine v hrbtu, premaguje tesnobo in depresijo, zmanjša nevarnost koronarne srčne bolezni, zmanjša menstruacijske težave, izboljša spanje ter uspešno premaguje vsakdanje strese. Zmerna telovadba podaljšuje življenje.

Telovadili naj bi trikrat na teden po 20 min. Priporoča se aerobne vaje, kot so: Yogging, hitra hoja, tek na smučeh, plavanje, veslanje, kolesarjenje, hoja po stopnicah, aerobni ples... Telovadba je za vsakogar. Telovadimo lahko doma, v naravi ali telovadnicah. Izberite si svoje vaje in bolj zdravi boste!

Obvladovanje stresa Stres ljudi vzpodbuja in motivira. Manjši stresi so nekaj vsakdanjega. Če pa se nakopiči preveč stresa, pa to lahko škoduje zdravju, povzroča nespečnost, napetost, bolečine v hrbtu in vratu ter druge bolezni. Važno je, da stres prepoznate po značilnih znakih, ki se pojavljajo in se z njim spopadete. Za sproščanje napetosti je veliko načinov, kot so sprostitvene vaje, meditacija, joga ali telesna dejavnost. Če so težave čustvene, je najbolje, da se o njih pogovorite z zdravnikom, partnerjem, prijateljem ali družinskim članom. Pogosto pomaga že pogovor o čustvih, drugače pa se lahko preide na vedenjsko terapijo, kratko kuro zdravil ali psihoanalizo. Seveda pa je prvi korak za zmanjševanje stresa ugotavljanje njegovih vzrokov in odpravljanje le-teh, če je to seveda mogoče.
 
POTREBUJETE
NASVET FARMACEVTA

Vas zanimajo lastnosti zdravil in ostalih izdelkov v lekarnah? Se želite seznaniti z njihovo uporabo, delovanjem in neželenimi učinki?
DOGODKI IN
OBVESTILA

Spremljajte aktualna obvestila in akcije na naši spletni strani.
Za aktualne vsebine
PRITISNITE TUKAJ

KONTAKTNE
INFORMACIJE

Žalske lekarne Žalec,
Prešernova 6,
3310 Žalec

Žalec (03) 712 02 50
Petrovče (03) 712 02 58
DELOVNI
ČAS

Preverite delovni čas v naših poslovnih enotah. Informacije o delovnem času

Za izboljšavo strani in uporabniške izkušnje, ta stran uporablja piškotke..

Sprejmem piškotke.

EU Cookie Directive Module Information